Kritike zaradi začasne ustavitve sankcij proti Izraelu: "Države EU se bodo vrnile k starim vzorcem"

V Bruslju so se po sprejetju mirovnega načrta za Gazo, ki je bil minuli teden podpisan v Egiptu, razplamtele debate o tem, ali je še smiselno, da EU proti Izraelu uvede sankcije, ki jih je v začetku septembra v letnem nagovoru evropskim poslancem predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Mnenja med državami članicami o uvedbi sankcij so deljena že od samega začetka, po uveljavitvi Trumpovega mirovnega načrta pa so nekatere članice EU izpostavile, da uvedba sankcij zdaj več ni tako nujna.

"Takšni ukrepi so bili predlagani v določenem kontekstu. Če pa se ta kontekst spremeni, bi to lahko sčasoma privedlo tudi do spremembe predloga. A trenutno še nismo tam," je pretekli teden dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije Paula Pinho. Kot smo poročali na N1, je Pinho dejala še, da želijo v Bruslju najprej videti, kako bo potekala naslednja faza mirovnega načrta, nato pa bodo ocenili, ali je treba predloge predsednice Evropske komisije ponovno pretehtati.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je po ponedeljkovem srečanju zunanjih ministrov Unije napovedala začasno ustavitev prizadevanj za zamrznitev prednostnega trgovanja z Izraelom in sankcij proti posameznikom, odgovornim za spodbujanje konflikta.

Ob tem je Kallas dejala, da se je kontekst od predstavitve načrta za sankcije zdaj spremenil, a dodala: "Z ukrepi trenutno ne gremo naprej, jih pa tudi ne umikamo z mize, saj je mir v Gazi še vedno zelo krhek."

Kot poroča britanski Guardian, pa se nekateri visoki evropski uradniki ne strinjajo z odločitvijo, da se Unija trenutno umika od uvedbe sankcij proti Izraelu.

Sven Kühn von Burgsdorff, nekdanji predstavnik EU za palestinska ozemlja, je prepričan, da je Kaja Kallas spregledala bistvo pravne odgovornosti Evropske unije pri uvedbi sankcij. "Sankcije niso le sredstvo za izvajanje pritiska, temveč so orodja, ki jih je EU določila za odziv na kršitve evropskega in mednarodnega prava," je dejal za Guardian.

Maja letos je namreč skupina 17 članic EU zahtevala revizijo pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom zaradi kršitev človekovih pravic. Revizija pa je nato pokazala, da obstajajo indici kršitev, zlasti zaradi omejevanja pritoka humanitarne pomoči v Gazo, kar je povzročilo množično lakoto v tej palestinski enklavi. EU je nato junija prišla do sklepa, da je Izrael kršil človekove pravice, ki jih določa sporazum, ki ureja trgovino in sodelovanje z Evropsko unijo. Po mnenju pravnikov je Unija dolžna zagotoviti, da je njena politika skladna tudi z neobvezujočim mnenjem Meddržavnega sodišča iz leta 2024, ki zahteva, da Izrael čim prej konča okupacijo palestinskih ozemelj.

Von Burgsdorff je zato začel zbirati podpise pod izjavo, v kateri je 414 nekdanjih visokih diplomatov in evropskih uradnikov pozvalo EU k odločnejšemu ukrepanju proti "rušiteljem in skrajnežem na obeh straneh", katerih dejanja ogrožajo vzpostavitev palestinske države.

V izjavi so sicer pozdravili Trumpov mirovni načrt, vendar so izpostavili, da je bilo vprašanje glede ureditve dveh držav v njegovem načrtu omenjeno zgolj površinsko.

Po mnenju Nathalie Tocci, ki je v preteklosti svetovala tako Federici Mogherini kot tudi Josepu Borrellu, nekdanjima visokima zunanjepolitičnima predstavnikoma EU, je opustitev sankcij najslabši možen scenarij za Evropsko unijo.

"To je zadnja stvar, ki bi jo morali storiti. Zdaj je pravi trenutek, ko je treba pritisk proti Izraelu ohraniti. Vsi vemo, da ne obstajajo nikakršna zagotovila, da bo Trumpov mirovni načrt sploh izveden," je dejala Tocci, ki je ob tem opozorila na nedavna nasilna dejanja po podpisu dogovora o premirju.

"Bojim se, da se bodo evropske vlade in institucije kmalu spet vrnile k starim že poznanim vzorcem," je dejala.

Evropski voditelji bodo o razmerah na Bližnjem vzhodu razpravljali na četrtkovem zasedanju Evropskega sveta, skoraj zagotovo pa bodo na dan ponovno prišla deljena mnenja glede konflikta v Gazi. Na eni strani bodo ponovno glasne države, ki podpirajo samostojno palestinsko državo, na drugi strani pa jim bodo kontrirali trdni zavezniki izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in njegove vlade, kot na primer Madžarska, Slovaška in Češka.

Tako je mogoče na evropskem političnem parketu pogosto slišati očitke, da je EU zgolj "plačnik in ne igralec" na Bližnjem vzhodu, saj je Unija največji donator humanitarne pomoči za Palestino, zaradi notranjih razhajanj med članicami pa je prešibka, da bi prevzela tudi aktivnejšo politično vlogo v mirovnih prizadevanjih.

Kot poroča Guardian, bi morala biti EU po mnenju številnih evropskih uradnikov bolj vključena v tako imenovani "Trumpov mirovni odbor", saj bo najverjetneje prispevala pomemben delež pri povojni obnovi Gaze. Ob tem pa si v EU želijo tudi, da bi svoj delež pri tej obnovi prispevale tudi zalivske države.

Unija je sicer Trumpov načrt sprejela, a v dokumentih, ki jih je pridobil Guardian, ni jasno razdelana vloga palestinskih oblasti in rešitve dveh držav na Bližnjem vzhodu, prav tako njegov načrt ne naslavlja razmer na Zahodnem bregu.

Sven Kühn von Burgsdorff je ob tem poudaril, da bi bilo zelo pomembno, da EU aktivno sodeluje v diplomaciji na Bližnjem vzhodu, saj bi lahko le na tak način "zapolnili vrzeli v Trumpovem načrtu".

"Potrebujemo tudi zelo trden mandat Združenih narodov, ki bi mednarodnim partnerjem omogočil prisotnost vojakov in varnostnih sil za zagotavljanje varnosti v Gazi," je opozoril. Pričakuje tudi, da bi Egipt prevzel vodenje mednarodnih stabilizacijskih sil, pri tem pa bi lahko pomembno vlogo odigrala tudi Turčija.

"EU ima priložnost, da pokaže svetu, da se pomika onkraj vloge plačnika. Moramo napredovati po lestvici in pokazati lastne politične ambicije," je dodal.

Claudio Francavilla, pomočnik direktorja za EU pri organizaciji Human Rights Watch, pa je dejal, da nekatere evropske vlade še vedno ščitijo izraelske oblasti pred odgovornostjo.

Oster je bil tudi v odzivu na izjavo Kaje Kallas na začasno ustavitev uvedbe sankcij proti Izraelu: "Edino, kar se je doslej morda spremenilo, je obseg in intenzivnost izraelskih zločinov in grozot v Gazi, a njena nezakonita okupacija ter zločini apartheida, prisilnega razseljevanja, mučenja in zatiranja Palestincev se nadaljujejo neovirano."